V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na vojašnico “Lanišče” Ministrstvo za obrambo RS daje naslednje pojasnilo:
Kompleks nekdanjega vojaškega sanitetnega skladišča “Lanišče” je na podlagi ustavnega zakona za izvedbo Temeljnih ustavnih listin o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, prešel v upravljanje Ministrstva za obrambo RS. Kompleks je prenehala uporabljati nekdanja JLA, objekti pa so bili ob prevzemu v slabem stanju. Do leta 1995 se je kompleks vodil kot perspektiven za potrebe Slovenske vojske ob nadaljnjem preoblikovanju Slovenske vojske pa je omenjeni kompleks ni več perspektiven zato se je Ministrstvo za obrambo odločilo, da kompleks odda v najem. Za najem ni bilo interesentov, ker so bili objekti v zelo slabem stanju, razen tega pa so bili že vloženi zahtevki za denacionalizacijo.
Objekti so v tem času že dejansko popolnoma propadli. Glede na takšno situacijo je vkljub vloženim zahtevkom za denacionalizacijo jaunarja 1996 sklenjena najemna pogodba s podjetjem UPIMO iz Ljubljane, ki je prvotno nameravalo objekte sanirati, vendar se je pokazalo, da je to neizvedljivo, ker so bili objekti v takšnem stanju, da bi prišlo v poštev samo rušenje.
Ministrstvo za obrambo je preko Upravne enote poskušalo pospešiti postopek za denacionalizacijo vendar neuspešno.
3.10.1996 je Vlada RS sprejela sklep s katerim je bil omenjeni kompleks predviden za prodajo. Glede na vložene zahtevke za denacionalizacijo je bila skladno z določilom 32. člena Zakona o denacionalizaciji možna prodaja samo objektov s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Da bi ugodili temu zahtevku, je Ministrstvo za obrambo dne, 16.10.1966 podalo pristojnemu organu zahtevek za parcelacijo in določitev funkcionalnega zemljišča. Po postopku določitve funkcionalnega zemljišča v katerem so sodelovali vsi denacionalizacijski upravičenci in tudi občina Škofljica in ko so udeleženci v postopek izrabili vsa pravna sredstva je končno odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča postala pravnomočna.
Omenjen kompleks je prodan najemniku podjetja UPIMO iz Ljubljane na podlagi predkupne pravice. Po dolgotrajnih zapletih je kupoprodajna pogodba postala pravno veljavna 9.7.1997, ko jo je potrdilo Državno pravobranilstvo. S prodajo omenjenega kompleksa, oziroma samo objektov s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem niso prikrajšani denacionalizacijski upravičenci, saj bodo svoje zahteve uveljavljali preko Odškodninskega sklada, ker se objekti s pripadajočim zemljiščem na podlagi 32. člena že omenjenega zakona ne morejo vrniti v naravi.